Vodik sam po sebi ni obnovljiv energijski vir, saj je sekundarni energijski nosilec, ki se proizvaja iz primarnih virov. Vendar postane »obnovljiv vodik« ali »zelena vodik«, ko se proizvaja z uporabo obnovljivih virov energije, kot je elektroliza, ki jo omogoča sončna, veter ali hidroelektrična energija. To razliko določa postopek proizvodnje: življenjski cikel obnovljivega vodika je povezan z nenehnim obnavljanjem obnovljivih virov energije, kar zagotavlja ničelne neto emisije ogljikovega dioksida. Njegovo obnovljivost dodatno povečuje njegova vloga kot medij za shranjevanje energije za občasne obnovljive vire, saj omogoča pretvorbo presežne sončne ali veterno ustvarjene električne energije v vodik, ki se kasneje znova uporabi, kar učinkovito podaljša uporabnost obnovljive energije. Tako vodik kot molekula ni obnovljiv, vendar njegova povezava z obnovljivo proizvodnjo energije omogoča, da postane temeljni kamen obnovljivih energetskih sistemov.